petek, 21. februar 2014

Jaz Sem, Jaz Sem

Jaz sem. Jaz sem norost, ki zre
v obraz ti in se smeje.
In ko zblazniš, sem upanje.
In vrv na koncu veje.

Jaz sem. Jaz sem glasnik noči,
iz groze in iz mraka.
Ko ležeš spat, sem zver ki ždi,
na grlu ti. In čaka.

Jaz sem. Jaz sem krvav pogled,
ko v bolečini hiraš.
Demón sem, ki drži srce
med kremplji, ko umiraš.

Jaz sem. Jaz sem nesmisel živ.
V Boga bi znal verjeti,
če bi talar otroštvo vzel,
ti v neki temni kleti? 

Jaz sem. Jaz sem vse, kar ni prav,
zato da prav razkriješ,
boš sredi teme luč prižgal.
Ko ljubiš, me ubiješ.

Jaz sem. Jaz sem vir bolečin
in skrivam se tu, v tebi.
Le ljubi me, da onemim.
In  me nato zagrebi.

[Korn - Hold On]

nedelja, 16. februar 2014

Ne Stoj Nad Grobom Kjer Ležim - Mary Elizabeth Frye (1932)

Ne stoj nad grobom kjer ležim, 
ker ni me tam in ker ne spim.
Sem veter s tisočih strani, 
sem lesk draguljev, ko sneži.
Sem sonce v žitu iz zlata,

ko dež jesenski šepeta.
In ko zbudi te jutra dah,
sem ptic ščebet, ki polni zrak,
ko krožijo v tišini v vis.
Sem zvezda, ki zate gori.
Ne stoj nad grobom kjer ležim.
Ne joči. Ni me tu. Živim.


(prevod: Damir O.)
http://en.wikipedia.org/wiki/Do_Not_Stand_at_My_Grave_and_Weep

četrtek, 6. februar 2014

Snežak

Pod bregom bel snežak,
s telesom iz snega.
Nad njim šumi pomlad.
Je daleč. Ni ga strah.

Oko je črn kristal.
Odseva jate zvezd,
ki v noči prek neba,
letijo čez ta svet.

Kot ptice iz luči,
žgolijo nad zemljo.
Ko pod lobanjo spiš,
je takrat buden Bog?

Naenkrat boš sanjal,
ves topel in mehak,
da si snežak postal.
Pomladi te bo strah.

Ko jutro noč splaši,
boš tekel gor na breg,
med zvončki par oči,
kristalnih nemo zre.

Snežaka ni, je bil.
S telesom iz snega.
In zdaj je končno živ.
Pa ti? Nekoč. Morda.