petek, 23. maj 2014

Včasih (Ko Dežuje)

I.

Plava ribje mesto,
skozi Rimsko cesto,
pod oboki mraka,
kakor smrt, ki čaka.

Veličastna tuna,
večja kakor luna,
vodi ribjo vrsto,
pod gladino - prstjo.

Kot duhovi grejo,
ribe tja čez mejo,
kjer od dne ločuje,
noč se, ko žaluje.

Vse oči so sive.
Iste so. So žive?
Usta so odprta
nastežaj, kot krsta.

So zobje žebljički?
Da ni zob? Hudički?
Kaj potlej razmelje,
v duši vse veselje?!?

II.

Plava ribja truma,
žoga zanjo - luna,
spet je vsa igriva,
nič več starka siva.

Zvezde kakor kitke,
jo krasijo vitke,
riblji kralj vstane,
črto ji pokaže.

Kjer, če šla bo preko,
padla bo v mleko
zvezd in bo postala,
utopljenka zala.

Trebuh ji nabrekne,
luni, ko poklekne,
potlej - žoga stasna,
poje - a brez glasa.

Dviga se in pada,
polna zdaj, zdaj prazna,
kdaj pod njo priplava,
truma rib sanjava.

III.

Nosi jih in ziba,
riba ribo riba,
so plavuti ozke,
le oči so motne.

Nič ne vidi prva,
druga je že mrtva?
Ocean se ziba,
pod prstjo iz hriba.

Gor pa roža raste,
in nad njo oblake,
kdaj pa kdaj premakne,
riba, ko izdahne.

Potlej vsi, ki vejo,
iščejo, gor zrejo,
nekam kjer morda je,
vsa ljubezen - raje.

Včasih ko dežuje,
včasih pripotuje,
majhna kaplja sreče,
solz in teče, teče...

Malo Dlje

Vprašali so ga: "O čem razmišljaš?"
Pokazal je na morje. In potem na srce.
Stal je tam kot kamnita hiša.
Sam. In pri miru. In malo dlje.

"In kaj," so ga vprašali, "ljubiš?"
Sklonil je glavo, z nasmeškom. Kot kip.
Potlej je z gibom, ki ga samo zaslutiš,
narisal perut, ki skoz' noč leti.

"Počemu je življenje? In sanje?"
Njihova zvedavost ni poznala meja.
Zastrmel se je skozi in vanje.
In je iskal. Iskal prav do dna.

Mogoče ni znal odgovoriti?
Mogoče so hoteli od njega preveč?
Vedel je le, da nima smisla biti
sam. In pri miru. In malo dlje.

[Live (at the Paradiso) - The Dolphins Cry]

sobota, 17. maj 2014

In Pride Dan

In pride dan, dan ko Živiš,
so 'krog vsi tvoji dnevi,
kakor otroci ob pravljici,
odprtih ust sedeli.

Prav vsak je tvoj - ima ime,
nihče se več ne drenja.
Minute - kuštravi lasje,
oči iz hrepenenja.

Pogledaš levo, desno - v dalj,
se za roke držijo.
Otroci dni, iskalci sanj,
so ti, so tu, živijo.

Sedijo - tvoj obraz na njih,
se tisočkrat odseva.
Objameš vse in jih spustiš,
s poljubom sredi čela.

[Zaživim - Nuška Drašček Rojko (Ledeno Kraljestvo, Motion Picture Soundtrack, 320 kbps)]

Cvetlice So

Cvetlice so odsev miline,
na njih se čas kot dež iskri.
So kakor verz sredi tišine
in kot pogled poln nežnosti.

Ob njih korak in dih zastane,
obstane čas, obstane svet,
lepote duše nič ne vzame,
telo je le prekrasen cvet.

Cvetlice so zato, da siješ
lepoto, ki odseva v njih.
Ko si ob njih takrat odkriješ,
da najbolj ljubiš ko živiš.

[A Lion Named Roar - Cowgirl In The Sand - Huddle Session (Neil Young Cover)]

petek, 9. maj 2014

Barka Sanj

Sedim na obali - z jutrom pod perutjo noči.
S palcem ugašam drobtinice zvezdne.
Pred mano - za mano - morje nežno šumi,
iz luči eno, drugo iz teme.

Duhovi iz peska in solz delijo prašne poljube,
med njimi ležim - okostnjak iz mesa.
Čas je samo drugo ime za gube,
valovi zravnajo odraz. Spet sem mlad.

Vsa ljubezen tega sveta mi leži pod nogami,
kakor zrnca peska med prsti polzi.
Bolj ko jo grabiš, bolj sam si,
ljubezen je val, ki ne zna nehati.

Sedim na obali, dolžina sence me meri.
Vsak dan sem krajši. Vsak dan me je manj.  
Horizont je razpenjen - na čeri,
med duhovi tonem - na barki sanj.

[Clouseau - Close Encounters]