Snežim

Pod mrzlim januarskim soncem,
srce sem našel v škatli iz ledu.
Potresel sem kolikor zmorem,
je nekaj počilo in zdaj sem tu.

V rokah srce držim. Razjeda,
globoko v prsih nekaj, sred razpok, 
kakor grotesken ptič-ujeda,
zabada kljun. Zabada ven in not.

Ukažem soncu naj počaka.
Dežnik iz zvezd nad glavo zavrtim. 
Kakor poljub narahlo iz mraka, 
snežinke so prekrile vse - snežim.

Brezčasen sem in naletavam.
Zvrtinčim v vetru časa svoj obris 
v telo za hip, v telesu tavam, 
in sem, kakor snežinka iz luči.

Snežim, snežim. Snežim brez kraja. 
Snežim ljubezen. Tu snežim in zdaj. 
Snežim prek pekla, preko raja. 
Samo snežim. Zato. Ne več zakaj.

[Savage Garden - To the Moon and Back]

Besede (Kri So)

Besede kri so, ki kaplja,
prek duše iz granita.
Potoček so, ki ne prizna
moči, ki v njem je skrita.

Ta svet je trd, ta čas je trd,
pero drsi in kleše.
Iz koščkov je življenja Smrt
sestavila obesek.

Ovila ga okrog vratu
koščenega je. Pleše.
Tik za vogalom je? Je tu?
Ne veš. Ne vem. Ne ve se.

Obraz je živ, v očeh žari,
O Smrt, kako si živa!
Bolj kot se bližaš, bolj živim,
ker vem, da si minljiva.

Potoček potok je postal,
ljubezen v njem odkrijem.
Kot žejna ranjena žival,
klečim, klečim in pijem.

Forever - Live

Trdobuč

Trdobuč je fant iz mesta,
kjer nihče ni križem rok,
kjer je lukenj polna cesta,
in je trgovina bog.

Tam se sodi po postavi,
prav postaviš se pa je.
Trdobuč pa vedno pravi,
da postava ni vse.

Nasmeji se, luknjo kaže,
in v luknji prazen žep.
Jutri bom bogat in važen,
danes bom pa samo lep.

Potlej na vogalu leže,
s frulico in križem nog,
piska, dušo si odveže,
vseh skrbi kakor otrok. 

Pride zvezda in posluša,
mesec pride in strmi,
Trdobuč pa nič ne skuša
s piskanjem očarati.

Ena nota drugo zveže,
v culico iz melodij,
včasih kakšna roka seže,
in cekin se zaiskri.

Trdobuč smeje pokima,
ko nad njim vznikne svit,
včasih je življenje rima,
če klobuk je poln in sit.