Polžek

Majhen polžek ven prileze,
in pokaže dva rožička.
"Glejte, glejte ga hudička!",
vrana reče in se smeje.

Veter listje trosi, veje,
maje burja. Teta Sivka
ptičke hrani. Vrabček čivka,
sonce svet s poljubom greje.

Črna muca, kot iz svile,
svoj kožušček nežno liže,
gleda ostro če kdo bliže
pride. Mišk ni, so se skrile.

Ob potoku in nad tokom,
en fantič po vodi tipa,
pod pazduho ladja skrita,
smukne brž nizdol. Ob robu

rastejo cvetlice, trni.
Zvončki kot meniške glave,
sred trobentic, sredi trave,
pritrkavajo v pesmi.

Vrba svoje prste steza,
boža svoj odraz v vodi,
misli si, kako je lepa,
veter mrši jo, ne sodi.

In naenkrat hrup v daljavi,
tisoč mavric zaiskri se,
slap na glavo svet postavi,
svet iz kapljic, v hišah ribe.

Višje, višje veter dviga,
listje dviga, dviga vonje,
majhen polžek z rožki miga,
sredi travnika - vesolje!