Spomin

Spomin kot kapljica zdrsi
prek čela, misli trejo.
Je čas neurja izvotlil,
oči pod njim, ki zrejo.

V očeh iz peska in morja,
oddaljeni svetovi,
kot val drsijo sem in tja,
šumijo nad grobovi.

In je morda med listjem not,
kdaj čas, kdaj svet tišine?
V odprtih ustih sivi prod,
iz kamenčkov in gline.

Med prsti žive bilke trav,
jesenski veter boža.
Je v dlani le spomin ostal,
na dlan, kjer raste roža.

Prek jase mesečine led,
kot hladen val obliva,
iz treh cvetov sestavljen cvet,
sred srca, ki počiva.

V šumenju listov skrit je dih,
utripa val in bije,
kresnice lučka sred oči,
kakor življenje sije.