Dom

Dom je tam, kjer je srce,
in tam je dom, kjer smeh živi.
Je včasih dom samo ime,
prekletstvo dolgo tisoč dni.

In dom zvončkljanje je otrok,
je dom nekdo, dom je objem.
Je prostor v srcu in telo,
in postelja, da ležeš umret.

Dom so stvari, ki ljubiš jih,
sestavljaš dneve in noči.
Ljudje so dom in ti ob njih,
in z njimi, kot v sestavljanki.

Kdaj veš, kdaj si, zares doma?
In dom, kdaj veš, da ni več dom?
Prek praznih sten gre mavrica.
Za mavrico, nevihtni grom. 

Prek ogledal in prek vseh šip,
drsi vseh tisoč kapelj v noč.
V naročju zvit Ničesar spi,
nad njim kapljajo sanje solz.

[Roses & Revolutions - Home]