torek, 29. januar 2013

V Imenu Boga

Planet je žarenje, svetloba pred temo
drsi in prežema, vse živo, kar diha
je v enem, je večno in je nerojeno,
in je čarovnija. Ko ptica umira

postoj in ne begaj, spoštuj in prisluhni,
nikdar več ne slišiš te pesmi, te note,
ker ona bo pela le to, kar ima v duši,
ker manj ne zna peti, in ve ne drugače.

Ko sonce poljublja večerno obzorje,
le glej in se čudi, začuti, zaljubi,
se v čas izven časa in bodi kot morje,
objemi obalo življenja naj čudi

te vonj po življenju. Ne hodi, zapleši!
Med dnevom, ko prideš in dnevom, ko greš,
so vse melodije, vse najlepše pesmi,
trenutki so večnost. Saj ko se zaveš,

da nič ni zaman, da vse je v tebi,
da luč si, si plamen, žariš iz srca,
da daš to, kar zmoreš, da zmoreš sprejeti,
da vse se dogaja - v imenu Boga.






Ni komentarjev:

Objavite komentar