sreda, 6. november 2013

Tvoj (Cvet)

Ko bom nekoč zaprl oči,
med rože pokopan,
en cvet postal bom, ki želi
spet najti tvojo dlan.

Postal bom kaplja, ki zdrsi
prek ustnic ti, ko daš
poljub odsoten vrtnici.
Morda me prepoznaš?

Morda zatakneš si v lase,
za hip me in bom tvoj,
kakor rdeč poljub, žarel.
Čeprav samo nocoj.

2 komentarja:

  1. Nimam besed, da bi opisala, kaj čutim, ko berem vaše pesmi. Vašo žalost. Vašo samotnost. Vašo izgubo. Vašo odtujenost. Vašo grozo. Vašo bolečino.

    Damir, objavite te pesmi še kje drugje. Prijavite jih na pesniška tekmovanja. Ne prepustite jih naključnemu odkrivanju in pre-zrtju. Vaš talent zasluži veliko več, kot to.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala Blažka. Upam da pesmi vzbudijo tuudi upanje in vero v ljubezen. Mogoče pa jih kdaj objavim.

    OdgovoriIzbriši