Včasih čutiš v sebi glas.
Včasih moraš dat si čas.
Včasih greš na dolgo pot.
Včasih tu si - poln zmot.
Vedno tam si, kamor greš.
Vedno manj, kot zmoreš, veš.
Vedno hočeš, kar že imaš.
Vedno boš dobil, kar daš.
Vstani, ko bi rad sedel.
Lezi, ko bi zvezde štel.
Ljubi, ko ne zmoreš več.
In verjemi v Kekčev smeh.
To je dolga, zvita pot,
vedno boš na njej, povsod.
Včasih malce greš naprej,
v dvoje ali sam, na njej.
[Paradise Lost - Shadow Kings]
Ni komentarjev:
Objavite komentar