četrtek, 17. oktober 2013

Oko Neba

Daj vzemi dva oblaka iz nič,
jim ustnice dodaj, oči.
Prepričaj lastovičji rep,
da jim nariše bel nasmeh.

Zavij vihar jim 'krog ušes,
naj pramen las bo kakor dež,
zastrl sonce, ki kleči,
nad robom morja v mavrici.

Okrog zavese iz dežja,
sladkorčke zvezd nastavi da,
ko sežeš z roko v prah noči,
naj dlan kakor dragulj žari.

Okrog dlani ovij komet,
zapestnica njegov je rep.
Za hip se zdi da lunin srp,
kot prstan bel spolzi na prst.

Ogrni plašč iz sivih ptic,
nad hrast skrivenčenih kosti.
Naj trudnega od dolgih let,
zaziba v sen ptičji ščebet.

Pod korenine čas nalij,
med liste vonj poletja skrij.
Med gube debla skrije se,
z nožičem vrezano srce.

Oblak nad njim, oko neba,
zdrsi kot solza prek sveta.
Pod njim pa listje iz ljudi,
raznese veter večnosti.

[Better Than Ezra - Absolutely Still]

Ni komentarjev:

Objavite komentar