Noč

I.
Noč iz samih živih zvezd,
nad grobovi iz teles.
'krog sveta stopnice v klet,
vodijo na drugi svet.

In nad njimi rajski vrt.
In na sredi raja smrt,
odrešiteljica ždi.
Reže popkovino dni.

Mimo pride mož droban,
gubasto nastavi dlan.
Pred votlino iz oči,
kakor pesek čas drsi.

Mirno čaka sred' miru,
sred' tišine, zdaj in tu.
Dolga črta kratkih dni,
mu vijuga sred' dlani.

II.
Noč iz samih živih zvezd,
iznad mrzlih, sivih streh.
In pod njimi jate src,
žanje oster čas, kot srp.

Po stopnicah mož gre dol,
vsak korak je manj njegov.
Bi obrnil se nazaj,
če bi vedel kam? Zakaj?

Rastejo iz bivših dni,
sence z mračnimi očmi.
Vsaka skriva svoj obraz,
ko izginja skozi čas.

Več stopnic ni, ni moža,
nič več ni, da bi se bal.
Je ostal le prazen vrt
in pod listi luža črk.