sobota, 20. julij 2013

Bel Labod

Je okrog le črn rob,
in za robom bel labod.
Je labod 'krog vaze zvit,
pod labodom nekdo spi.

Nekdo, ki je bil premlad,
legel je z labodom spat.
Vsakič, ko gre prst prek črk,
oživijo. Kje je smrt?

Smrt je v stenju, ki brli,
in ugasne sred oči.
Smrt je v glasu, ki zamre,
ko je čas za pravljice.

Smrt je v zadnjem "Rad te imam.",
in v vonju zadnjih sanj.
Smrt prekriva pramen las,
ko poljub jim zadnji daš.

Smrt je vseokrog in sred,
je bledica lic in led
iz jezera solz, na njem,
bel labod drsi, ognjen.

Krila prhutajo v zrak,
nežno so objela prah,
dvignejo ga, poneso,
preko časa, ki ne bo.

Je v vsem, kar je. Živi.
Dlan prek marmorja drsi.
'Krog dlani en črn rob,
in pod njo en bel labod.

Ni komentarjev:

Objavite komentar