Stojim (v Tišini)

Stojim v tišini in luči
skozme, skoz votlost žgejo.
Za stebrom, glej ga, ris strmi!
Je bil? Je šel? Ne zvemo.

Razpoke ližejo prek tal,
v daljavi šum potoka.
In včasih plašen kot žival,
med stebri veter joka.

Po tleh drse ljudje iz senc,
in včasih senca prime,
z roko iz sence senčni svet.
Kaj je? Kaj ni? Kaj 'zgine?

Nad glavo je obok in mah
zelen, če zreš pozorno.
Prekriva vse, je kakor prah,
bo vzel, kar je njegovo.

"Kdo sem? In kam divja moj strah?"
Sem sam, na sredi dneva.
Drsim med množico kot čas,
minevam, ki mineva.