Ljubezen kuštra valove in prižiga sonca,
je v zrncu peska, je v srcu ljudi.
Samo traja. In je. Brez začetka, brez konca.
Ljubezen ljudje smo. Ljudje, ne stvari.
Gradič majhen iz peska, 'krog jarek iz vode,
deset majhnih src koplje mivkast okop.
Na nebu v dalji cvetijo oblačne rože,
dehtijo po soncu in smehu otrok.
Njihov vonj je brezčasen, njihov vonj osvobaja.
Je vsak listek drugačen in vsak je že bil.
Ko v morje potone, rdečica sonca izdaja,
kako lep je vsak dan, ko ljubiš, ko si živ.
Ljubezen hodi z ljubeznijo v roki.
Nič ne zahteva, njena moč je v tem, da je.
Ko ne veš poti, ti jo nakaže in vodi,
tvoja naloga je le slediti srce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar