Taia, Taia

Na tronu iz obsidiana,

črn kralj z ugaslimi očmi,
v desnici prstan, v srcu rana,
črn krokar "Taia" zakriči.

Za dolgo mizo, dolge sence,
rezbarijo njen bel obraz,
v pajčevinaste lestence,
uklepajo njen vitki stas.

In čas stoji, in časa ni.
Kako so žalostne sobane.
Le vetar "Taia" zašumi
za hip. Potem spet molk vstane.

Krog sedmih krogov in še sedem,
oklepa kraljevo srce,
vazal ve ne, vitez nobeden,
kako odkleniti ga sme.

Na tronu iz obsidiana,
v kraljestvu iz dežele sanj,
samota reže, trga, brana
srce, da ga je manj in manj.

Pa bo pomlad? Pomlad prišla bo
še vedno je prišla nazaj.
Ta črn kralj bi bel bil s tabo
in ti princesa bela zanj.

[All Time Low - Somewhere In Neverland]