Barve so iz tisoč sanj.
Sanje so iz tisoč dni.
Tisoč dni in še noči.
Kdo jih dal bo kdaj nazaj?
In kdo dal bi jih zakaj?
Mavrice brez barve ni,
sanje dolge tisoč dni.
(Zapustile so sledi.)
In brez njih nisi nikdar,
pisan kot metulj iz sanj.
Jutro je, ko se zbudiš.
Mavrica si, ko živiš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar