ponedeljek, 25. februar 2013

Morje Življenja

Verjameš, kar slišiš? Kar vidiš, opaziš?
Kar gledaš, a vidiš? Kar čutiš, kaj je?
Ušesa zaprta, oči so v oblakih.
Ne vidiš. Ne slišiš. Le čutiš. Srce.

In to ni dovolj. In lepo je verjeti.
Vendar verjeti prevečkrat, zakaj?
Ne moreš sanjati in sanje živeti.
Med nebom in zemljo. Je pekel. Je raj.

Gradovi iz peska, stopinje med njimi,
mostovži iz krhkih domnev in laži...?
Tako se podrejo granitni menhirji,
in nič ne ostane. Le prah bolečin.

In morje, ki pride, je morje življenja.
In luknje zalije in glej, ni jih več?
In zrejo oči prek gladine, in gledaš.
In vidiš, in slišiš. Le čutiš več ne.

Ni komentarjev:

Objavite komentar